Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

V slovaški prestolnici Bratislava so v soboto, 1. marca 2025, z vodenim ogledom avtorja odprli razstavo Ecce Homo koroškega Slovenca Valentina Omana. V galeriji Danubiana na obali Donave bo do 21. aprila 2025 na ogled doslej najobsežnejša retrospektiva - 140 del, ki so prerez 60-letnega ustvarjanja slikarja, ki letos z nizom razstav v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem obeležuje 90-letnico življenja. Omanov opus sega od minljivosti in transcendence do fragmentarne lepote človeškega obstoja. Ob njegovi značilni seriji Ecce Homo so prikazana tudi dela, ki reflektirajo vojne strahote v povezavi z Ukrajino in Bližnjim vzhodom. Skupinski vodeni ogled razstave sta za kolege veleposlanike organizirala veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan in Avstrije dr. Johannes Wimmer. Slovenci iz društva Slo Slo pa so si razstavo skupaj s predsednikom društva Borutom Meršakom prav tako ogledali z vodenjem avtorja Valentina Omana.

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.